- Nova zora ali zahod človeštva
- Oboroževalna tekma umetne inteligence
- Esenca naše človečnosti v nevarnosti
- Upanje med kaosom
Sledite mi na Pinterest!
Nova zora ali zahod človeštva
Imaginiraj si, da si v prostoru polnem novinarjev, vsi pozorni na zadnjo novost tehnologije. Yuval Noah Harari, avtor "Sapiens", je v središču dogajanja.
Predstavlja svojo novo knjigo "Nexus", in nenadoma se vzdušje napolni s napetostjo. Zakaj? Ker govori o umetni inteligenci, ki ni več le orodje, temveč neodvisen "agenta".
Res je! AI bi se lahko spremenila v nekaj podobnega upornemu najstniku, sposobnem sprejemati lastne odločitve, kar nas pripelje do vprašanja: kaj se bo zgodilo, če ta AI odloči, da je naša zasebnost zastarel koncept?
Situacija postane še bolj intrigantna, ko Harari primerja AI z atomsko bombico, ki ne odloči, kdaj naj eksplodira človek, temveč sama odloči, kje naj pade.
Si lahko predstavljaš? Kot da bi AI lahko postala nova vsiljivka soseda, ki ne le da se vtika v tvoje zadeve, temveč ima tudi moč odločiti, ali je čas, da odpre to Pandorino skrinjico, ki jo imenujemo "zasebnost".
Oboroževalna tekma umetne inteligence
Harari ne skriva ničesar in izreče ostro kritiko: tehnološka industrija je ujeta v oboroževalni tek. Po njegovih besedah, “je kot da bi nekdo na cesto postavil avto brez zavor”. Kakšna metafora!
Ali res želimo voziti brez zavor v tem digitalnem svetu? Harari opozarja, da bi lahko hitenje pri razvoju umetne inteligence privedlo do neobvladljive eksplozije moči. Tema za razmislek!
In tukaj je še ena ključna točka: umetna inteligenca ima pozitiven potencial, ja, a lahko se tudi spremeni v pošast. Harari omenja možnost revolucioniranja zdravstvene oskrbe, kjer bi imeli na voljo virtualne zdravnike 24 ur na dan.
Vendar se avtor odloči osredotočiti na nevarno stran umetne inteligence, ker, bodimo iskreni, tehnološki velikani nas polnijo z optimizmom, ignorirajoč nevarnosti, ki prežijo za zasloni.
Esenca naše človečnosti v nevarnosti
Profesor nas vodi na temno mesto. Sprašuje nas o naši esenci. IA ni narejena iz ogljika, kot smo mi. Sestavljena je iz silicija, kar pomeni, da lahko ustvarja vohune, ki nikoli ne spijo, in bankirje, ki ne pozabljajo.
Kaj nas torej dela človeške? Če začnejo stroji proizvajati umetnost, glasbo in literaturo, kaj se bo zgodilo z našimi zgodbami? Se bomo spremenili v zgolj opazovalce lastnih kreacij?
Harari se sprašuje, kako bo to vplivalo na našo psihologijo in naše socialne strukture. Nedvomno gre za eksistencialno dilemo!
In če misliš, da je to le filozofski kapric, premisli še enkrat. IA lahko ustvari režime popolnega nadzora, kjer se vsak naš gib spremlja in analizira.
Še totalitarni režimi preteklosti bi bili ljubosumni! IA ne potrebuje počitka niti dopustov. Postane nenehna senca v naših življenjih. Kaj se bo zgodilo, ko bo vsak vidik našega življenja nadzorovan? Zasebnost bi izginila v trenutku.
Upanje med kaosom
Kljub vsemu nam Harari sporoča, da ni vse izgubljeno. Obstaja bolj sočuten pogled na človeštvo, kjer nismo vsi obsedeni s močjo. Še vedno obstaja upanje. Vabi nas, da razmislimo o pomenu institucij, ki spodbujajo resnico in zaupanje. V svetu, kjer je informacija obilna, je ključnega pomena razlikovati med resničnim in lažnim.
Ali bomo arhitekti naše prihodnosti ali preprosto pustili, da umetna inteligenca prevzame vajeti? Ali smo pripravljeni soočiti se z izzivom gradnje sveta, kjer tehnologija in človečnost sobivata v harmoniji? Odgovor je v naših rokah.
Naročite se na brezplačni tedenski horoskop
Bik Devica Dvojčki Kozorog Leo Oven rak Ribi Škorpijon Strelec Tehtnica Vodnar