8 dragocenih lekcij, ki sem se jih naučil/a v terapiji

"Odkrijte dragocene lekcije iz mojih izkušenj v psihološki terapiji: nasveti, ki bodo spremenili vaše življenje. Ne zamudite tega!"...

1. 1. Razumevanje razlike med postavljanjem meja in gradnjo zidov
2. 2. Pokazati sebe takšnega, kot si, je moč.
3. 3. Izziv Brezpogojne Ljubezni
4. 4. Pomen priznavanja veljavnosti naše bolečine, brez primerjav
5. 5. Uravnoteži svojo pozornost med pozitivnimi in negativnimi čustvi, ne da bi jih prezrl.
6. 6. Uspeh v terapiji izhaja iz vašega osebnega truda.
7. 7. Bit ljubezni resnično leži v njegovi svobodi, medtem ko temelj odnosov leži v zaupanju in postavljanju meja
8. 8. Plovba po spreminjajočih se vodah žalovanja

Na zavitem potovanju k samospoznanju in čustvenemu zdravljenju se psihološka terapija postavlja kot preoblikovalno orodje, ki je sposobno razsvetliti najbolj skrite kotičke našega bitja ter nam ponuditi dragocene lekcije za krmarjenje skozi kompleksnosti življenja.

V svoji karieri kot psihologinja in svetovalka v obsežnem vesolju astrologije, zodiaka in medsebojnih odnosov sem bila priča in udeleženka številnih zgodb o rasti, ljubezni do samega sebe in čustvenih ponovnih srečanjih, ki so pustile trajen pečat v življenju mnogih.

Pripravi se na razkrivajoče potovanje, ki bo spremenilo tvoje dojemanje samega sebe in sveta okoli tebe!

1. Razumevanje razlike med postavljanjem meja in gradnjo zidov

Ustvarjanje meja je ključno za uravnoteženo življenje, saj nam služi kot vodilo za to, kaj smatramo za sprejemljivo ali nesprejemljivo v našem vedenju.

Z določanjem naših meja spodbujamo svoje dobro počutje in obogatimo svoje povezave z drugimi.

Čeprav lahko na začetku določanje teh osebnih prostorov vzbudi strah, bodo prave duše to sprejele in razumele vrednost.

V nasprotju z mejami, se zidovi pojavijo kot mehanizem obrambe pred prejšnjimi čustvenimi ranami.

Čeprav postavljanje ovir sprva lahko deluje kot zavetje, se sčasoma spremeni v oviro.

Te ovire nas ne le izolirajo od zunanjega sveta, temveč nas tudi omejujejo, ovirajo naš osebni razvoj in sposobnost soočanja s preteklimi izkušnjami.

Razreševanje travme zahteva čas in prostor za ustrezno obdelavo; zato postavljanje zidov okoli teh izkušenj ni produktivno.

Daljše kot je zid nedotaknjen, večji izziv predstavlja njegovo podiranje.

2. Pokazati sebe takšnega, kot si, je moč.

Soočanje z ranljivostjo se lahko zdi izziv, saj nas izpostavlja možnim čustvenim ranam. Kljub temu, če se izogibamo ranljivosti zaradi strahu pred negativnimi posledicami, ne samo da si odrekamo priložnost za življenje bolj intimnih in pomembnih povezav z drugimi, temveč se tudi omejujemo.

Z dovoljenjem, da smo odprti in ranljivi, obogatimo svoje življenje z močnejšimi in resničnejšimi odnosi.

To prav tako okrepi našo vero v lastno sposobnost premagovanja ovir.

Čeprav je res, da nas lahko ranljivost pripelje do bolečine, je tudi res, da iz nje lahko izvlečemo dragocene lekcije in nepričakovane koristi.

Izogibanje ranljivosti preprečuje naš osebni razvoj in učenje.

Zavračanje naše potrebe po ranljivosti pomeni, da našim najbližjim odrekamo priložnost, da nam nudijo svojo podporo.
Ko jim zapiramo vrata v naših najbolj čustvenih trenutkih, jim sporočamo pomanjkanje zaupanja v njihovo sposobnost občutljivega ravnanja z našimi čustvi.

Popolnoma je v redu čutiti to, kar čutimo; izražanje svojih čustev pred tistimi, ki jim zaupamo in nas cenijo, je ključnega pomena.

3. Izziv Brezpogojne Ljubezni

Včasih je težko izraziti svojo ljubezen do nekoga, kateremu so lastna priznanja in notranje kvalitete neznane.

Želimo si, da bi naši ljubljeni videli svojo vrednost iz naše perspektive, želimo, da odkrijejo svojo sposobnost skozi naš pogled.

Zavijamo se v fantazijo, da bodo, če jim bomo neprestano izkazovali ljubezen, začeli ljubiti sebe tako, kot mi že to počnemo.
Vendar se to le redko spremeni v resničnost.

Ko je oseba ujeta v negativne misli o sebi, ljubezen, ki jo prejema od zunaj, ni dovolj, da bi spremenila svoje stanje.

Edina pot do samoodkrivanja in ljubezni do sebe je soočanje in zdravljenje ran ter laži, zaradi katerih so prepričani, da niso vredni ljubezni.

Šele takrat lahko objamejo pristno občutenje naklonjenosti do sebe.

Dokler ne najdejo te notranje ljubezni, bodo ostali neverni ideji, da so ljubljeni čisto brez skritih interesov.
Zato pomeni ljubiti brez pogojev popolnoma sprejeti njihovo bitje, se izogibati kritičnemu presojanju in jim dovoliti, da se izrazijo svobodno.

4. Pomen priznavanja veljavnosti naše bolečine, brez primerjav

Pomembno je vedeti, da primerjave z drugimi niso potrebne.
Vsak posameznik hodi svojo pot, ki je obogatena z njegovimi edinstvenimi izkušnjami in sposobnostmi, kar naredi primerjave nesmiselne.

Včasih, ko se srečamo z nekom, katerega zgodba je zaznamovana z intenzivnimi težavami, lahko podcenjujemo lastne boje, verjamejoč, da so nepomembni v primerjavi. Morda napačno mislimo, da nimamo pravice do občutkov ob določenih dogodkih ob vidnem tujem trpljenju.

Kljub temu je ključno priznati resničnost lastnega trpljenja ne glede na to, kako se meri v primerjavi s tujim. Če je naše življenje prizadelo in nam povzročilo bolečino, potem si naše izkušnje zaslužijo priznanje.

Priznanje legitimnosti naše bolečine nam daje priložnost, da se z njo zavestno soočimo, jo bolje razumemo in se z njo naučimo razvijati.

Zato se moramo izogibati zmanjševanju pomembnosti lastnih notranjih konfliktov; namesto tega je ključno, da jih sprejmemo in se z njimi soočimo, da jih lahko premagamo.

5. Uravnoteži svojo pozornost med pozitivnimi in negativnimi čustvi, ne da bi jih prezrl.

"Ravnaj se, kot da je vse v redu, dokler ni res tako" je pogosta fraza, ki jo mnogi slišijo.

Pogosto nas učijo, da skrijemo svoja občutja žalosti ali jeze, se pretvarjamo, da jih ni, v upanju, da bodo preprosto izginila.

Spodbuja se napačno prepričanje, da je prepoznavanje naših čustev namesto zatiranja napačno.

Če si ne dovolimo doživeti svojih pravih čustev, bodisi pozitivnih ali negativnih, izgubimo možnost, da bi jih razumeli in odkrili njihove vzroke.

Čustva tečejo naravno kot valovi morja.
Če se pustimo odnesti s temi valovi v njihovem vrhuncu, bomo našli moč, da nadaljujemo, ko se intenziteta zmanjša.

Če pa se upiramo temu čustvenemu toku, bomo izčrpali svoje moči, preden se bomo lahko opomogli po izzivu.

Ni primerno, da se pretirano osredotočamo na negativna čustva; vendar jih tudi ne smemo izogibati ali se z njimi boriti.

Sprejemanje in življenje svojih čustev, ko se pojavijo, nam bo omogočilo ustrezno obdelavo in napredovanje k premagovanju izzivov.

6. Uspeh v terapiji izhaja iz vašega osebnega truda.

Učinkovitost terapije je, kot se dogaja tudi v drugih vidikih našega življenja, tesno povezana z količino truda in predanosti, ki ju vložimo.

Ni dovolj, da se le pojaviš na sejah, deliš svoje izkušnje s strokovnjakom, upoštevaš njegova navodila in nato vse pustiš za seboj, dokler ne pride čas za naslednje srečanje.

To je primerljivo s hoditi v šolo, ne da bi si zapisoval opombe ali ponavljal naučeno, pričakovati odlične ocene brez potrebnega truda.

Če dosledno uporabljamo tehnike in koristne spretnosti, ki nam jih terapevt uči, da jih vključimo v svoj vsakdan, bomo opazili pomembno spremembo. Plodovi bodo obilnejši, če sprejmemo aktivno vlogo in se zavzeto vključimo v svoj terapevtski proces.

7. Bit ljubezni resnično leži v njegovi svobodi, medtem ko temelj odnosov leži v zaupanju in postavljanju meja

Pogosto se nam zdi težko razlikovati med konceptom ljubezni in dinamiko odnosov.

Kot posamezniki imamo naravno nagnjenje, da izenačimo svoja ljubeča čustva do drugih, bodisi v romantičnih, družinskih ali s prijatelji intimnimi povezavah.

Kljub temu, da bi morala biti naša ljubezen do drugih brez pogojev, je ključno postaviti meje in spoštovati individualno avtonomijo za gojenje uravnoteženega odnosa.

Pristna ljubezen prosto teče brez pogojev; vendar pa je za uspešen razvoj odnosa potrebno, da je ta utemeljen na stebrih medsebojnega zaupanja in jasno določenih ter spoštovanih meja s strani obeh vpletenih strani.

Kadar so te meje znotraj povezave prezrte, je mogoče ohraniti naklonjenost do te osebe, medtem ko se ohranja čustveno dobro počutje tako lastno kot drugega.

8. Plovba po spreminjajočih se vodah žalovanja

Človeški um je zgrajen za dekodiranje in organiziranje informacij, ki jih prejme, pri čemer skuša najti vzorce in jasne zaporedja. Vendar naše emocije pogosto ne sledijo tej logični strukturi.

To pogosto vodi do trka med logiko in čustvi.

Sprejemanje težkih čustev nas spodbuja, da si želimo določiti specifičen datum za premagovanje teh občutkov.
Vendar pa se bolečina ne drži takšnih časovnih omejitev.

Med žalovanjem se lahko zgodi, da ravno ko mislimo, da napredujemo, naletimo na dni ali celo mesece, ko se zdi, da se vračamo nazaj. To v resnici ni korak nazaj; gre preprosto za nepredvidljivo naravo bolečine, ki opravlja svojo pot.

Poskus analiziranja le še poveča njegovo skrivnostnost.

Zato je najboljša strategija, da se ne upiramo svojim čustvom, zavedajoč se, da bodo nekega dne prenehala, čeprav se zdaj zdijo premočna.

Ko gremo skozi ta proces žalovanja, začnemo doživljati kratka obdobja miru, ki nam nudijo potreben oddih.

Vendar se lahko čustveni valovi nepričakovano spet pojavijo.

V teh trenutnih oazah miru je ključno, da si vedno znova spomnimo, da bo prišel dan, ko bo naše dobro počutje znova zacvetelo.

Naročite se na brezplačni tedenski horoskop

Bik Devica Dvojčki Kozorog Leo Oven rak Ribi Škorpijon Strelec Tehtnica Vodnar