Zakaj je nenehno zaposlenost škodljiva za tvoje dobro počutje

Odkrijte v tem članku pomembnost ustavitve v hitrem svetu. Spoznajte, zakaj je za vaše dobro počasnost bistvenega pomena....

1. Pasti stalne zaposlitve
2. Ne pretiravaj s nalogami
3. Ponosni, da smo vedno zaposleni

V svetu nenehnega gibanja, kjer se hrup vsakdanjega življenja zdi, da nikoli ne utihne, je kultura "vedno zaposlenega" globoko zakoreninjena v naši družbi.

Ta vrtinec dejavnosti, obveznosti in odgovornosti nas lahko pripelje do občutka, da živimo polno življenje, vendar po kakšni ceni? Prisila, da smo neprestano aktivni, nas lahko pripelje do tega, da ignoriramo signale svojega telesa in uma ter nas spodbudi k razmisleku o pravi esenci naše sreče in dobrega počutja.

Pasti stalne zaposlitve

V svoji praksi sem opazil zaskrbljujoč trend: glorifikacijo vedno biti zaposlen. Živo se spominjam pacienta, ki mu bom rekel Daniel, in njegova zgodba popolnoma ponazarja to pojav. Daniel je bil uspešen strokovnjak z vzpenjajočo se kariero in aktivnim družabnim življenjem. Vendar je za njegovim polnim urnikom in stalnimi dosežki tičala manj bleščeča resničnost.

Med našimi sejami je Daniel delil, kako ga je stalna potreba po zaposlenosti pripeljala do stanja kronične izčrpanosti. Njegov urnik je bil tako prenatrpan, da ni imel skoraj nobenega časa za razmišljanje o lastnih občutkih ali resnično uživanje v najpreprostejših vidikih življenja.

"Zdi se, kot da sem na avtopilotu," je priznal nekoč. In tu se skriva jedro problema: Daniel je bil tako osredotočen na delo več in biti več, da je izgubil stik s seboj in s tistim, kar mu res daje pomen v življenju.

S psihološkega vidika je ta vzorec zaskrbljujoče pogost in nevaren. Biti nenehno zaposlen ne samo zmanjšuje našo sposobnost uživanja v trenutku, ampak nas lahko tudi pripelje do ignoriranja pomembnih signalov našega telesa in uma, ki kažejo na utrujenost ali stres. To lahko sproži resne težave, kot so tesnoba, depresija in celo fizične bolezni.

S terapevtskim delom z Danielom smo začeli prepoznavati področja, kjer bi lahko zmanjšal nepotrebne obveznosti in si namenil čas za dejavnosti, ki mu resnično prinašajo osebno zadovoljstvo in duševni počitek. Postopoma se je naučil ceniti trenutke tišine tako kot svoje strokovne dosežke.

Njegova zgodba služi kot močan opomin za vse nas o pomenu uravnoteženja našega časa med obveznostmi in skrbjo zase. Življenje v stalnem stanju zaposlenosti ne škodi le našemu počutju; prav tako nas prikrajša za užitek popolnega življenja vsakega trenutka.

Zato vas vabim k razmisleku: Ali res živite svoje življenje ali preprosto preživljate med neskončnim seznamom nalog? Spomnimo se, da je biti manj zaposlen morda ravno tisto, kar potrebujemo, da se globoko povežemo s seboj in izboljšamo kakovost svojega življenja.

Ne pretiravaj s nalogami

V današnjih časih se zdi, da tekmujemo v turnirju, kjer je nagrada za največji ego.

Vsi poskušajo dokazati, koliko bremena nosijo na svojih ramenih.

Kdo ima več nalog? Kdo živi v stalnem vrtincu? Kdo nosi več skrbi? Občutek zmagovalca nam daje občutek pomembnosti.

Kljub temu, da zmagati v tem tekmovanju je podobno kot zmagati v ekstremnem izzivu prehranjevanja: poješ ogromno hrane v rekordnem času in hkrati se počutiš ponosen in slabo.

Postavljam ti vprašanje: Ali se spomniš, kdaj si nazadnje opisal/a sebe ali slišal/a nekoga reči "zaposlen/a, a v redu", ko si ga vprašal/a, kako se počuti? Ta odgovor se zdi, da nam daje večjo pomembnost in zanimanje kot preprosto "sem v redu", priznam, da sem tudi sam/a padel/a v ta vzorec.

S časom se je to spremenilo v navado.

Vrvež med delom in zasebnim življenjem te označuje kot osebo, ki je nenehno zaposlena.

Če deliš svoje breme s prijateljem, boš verjetno prejel/a njegovo razumevanje.

Sprva je lahko situacija obremenjujoča in sanjaš o pobegu v mir brez obveznosti.

Kljub temu imamo veliko sposobnost prilagajanja; pod pritiskom se naš duh okrepi in postane skorajda neuničljiv zaradi čiste učinkovitosti.

Kljub vsakodnevnemu vrvežu uspeš izpolniti svoje obveznosti, pri čemer komajda opaziš znake pretečenega časa - nekaj sivih las tu in tam.

Čestitke! Doživljaš tako olajšanje kot osebno zadovoljstvo.

In potem?

Ko se zahteve končno zmanjšajo, lahko za trenutek uživaš v že omenjenem miru. Toda ta občutek miru je minljiv.

Sedaj si drugačen/a.

Po premagovanju toliko izzivov med temi intenzivnimi obdobji čutiš, da nekaj manjka, ko se vse umiri.

Če vprašaš znanca, kako se počuti, in odgovori "Zaposlen/a, a v redu", bi lahko začel/a razmišljati, ali bi se moral/a podati v nove odgovornosti, verjamejoč napačno, da tvoja vrednost je odvisna od tega, kako zaposlen/a si. Tako znova začneš neprestani cikel.

Čeprav se ta ritem zdi stresen, nekaj v tebi je prepričano v njegovo pomembnost.

Ponosni, da smo vedno zaposleni

Je alarmantno opaziti, kako smo se potopili v cikel, v katerem so naši dnevi polni dejavnosti.

Ali naj bi se počutili ponosne, ker imamo tako natrpan urnik, da komajda lahko posvetimo pomembne trenutke svojim najdražjim? Če je naša osredotočenost samo na obveznosti, pozabivamo na svoje resnične strasti, ali je vredno to občutje pomembnosti? Pogosto nam svetujejo, naj sprejmemo vse ponudbe za delo, ki se pojavijo.

Vendar ta nasvet deluje samo za tiste, ki so blagoslovljeni s neomejenim časom za vlaganje v vsak projekt.

Za nas je ključno vedeti, kaj si želimo doseči najprej.

Vse priložnosti ne zaslužijo naše pozornosti. Včasih je potrebno zavrniti dobro, da odpremo prostor za odlično.

V teh obdobjih omejitve bi bilo idealno narediti premor za razmislite, kaj resnično cenimo, in organizirati naše prednostne naloge.
Če še niste vzeli trenutka za introspekcijo in določitev svojih ambicij, vas spodbujam, da to storite.

Posvetite vsaj 30 minut meditaciji o svojih željah in življenjskih ciljih.

Nato preverite svoj seznam opravil.

Koliko nalog vas dejansko približuje k vašim sanjam? In koliko vas samo zapolnjuje čas brez koristi?
Ključno je, da se vprašamo, zakaj imamo takšno obremenjujočo delovno obveznost.

Ali to počnemo zaradi ekonomske potrebe? Zaradi strahu pred izgubo strokovne pomembnosti, če rečemo "ne"? Iščemo priznanje ali se izogibamo dejstvu, da ne poznamo svojega resničnega namena, kar povzroča nezadovoljstvo?

Bodimo iskreni sami s seboj že zdaj.

Preglejmo svoje dnevne aktivnosti in razlikujmo, katere dejansko prispevajo k našim idejam in katere samo izčrpavajo naš dragoceni čas, ne da bi dodajale kaj vrednega.

Zavrnitev sodelovanja pri nepomembnih nalogah ali nalogah, ki so oddaljene od naših osebnih interesov, nam bo osvobodila več časa za tisto, kar resnično pomeni za nas.

Čas je neprecenljiv in neponovljiv; predstavlja enega najdragocenejših virov, ki jih imamo.

Izkoristimo vsak trenutek v polnosti.

Naročite se na brezplačni tedenski horoskop

Bik Devica Dvojčki Kozorog Leo Oven rak Ribi Škorpijon Strelec Tehtnica Vodnar