Stres: kako vpliva na tvoje telo in um ter sproži hipertenzijo in sladkorno bolezen

Mnogi ljudje živijo skoraj ves dan v načinu akcije, celo ko so že v postelji. Telo leži, um pa je v stanju alarma. Ta neskladja med potrebami telesa in tem, kar počne um, je eden glavnih povzročiteljev nespečnosti in težav s koncentracijo naslednji dan.

Povezava med stresom, hipertenzijo in sladkorno boleznijo

Povezava med kroničnim stresom, visokim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo je predmet raziskav že desetletja. Kar se znova in znova opazi, je, da dolgotrajen stres:

• ponavljajoče zvišuje krvni tlak, dokler se organizem ne privadi na višje vrednosti


• povečuje proizvodnjo glukoze in otežuje delovanje insulina, kar spodbuja odpornost na ta hormon


• prispeva k pridobivanju telesne teže, zlasti v trebušnem predelu, kar je ključni dejavnik tveganja za diabetes in srčne bolezni

Zanimivo je, da možgani ne ločijo dobro med resnično nevarnostjo in dojemano grožnjo. To pomeni, da reagirajo podobno ob fizični nevarnosti kot ob službenem e-poštnem sporočilu, ki ti povzroča tesnobo. Ta stalna aktivacija, dan za dnem, na koncu obremeni kardiovaskularni sistem in presnovo.

V pričevanjih pacientov, zbranih v knjigah o zdravstveni psihologiji, se pogosto ponovi podoben zapis: leta "prebijanja" z glavoboli, slabim spanjem in stresom, dokler rutinski pregled nekega dne ne pokaže zaskrbljujočih številk krvnega tlaka ali glukoze. Takrat se mnogi zavejo, da ni šlo zgolj za "navadno utrujenost".

Učinkovite strategije za obvladovanje stresa in zaščito zdravja

Obvladovanje stresa ne pomeni, da ga moraš popolnoma odpraviti, temveč se naučiti upravljati z njim tako, da ne škoduje tvojemu telesu in umu. Metode, ki se najbolj priporočajo, imajo nekaj skupnega: spravijo te v gibanje ali te aktivno povežejo s tvojo notranjo izkušnjo.

Nekatere strategije s podporo znanstvenih dokazov:

• Redna telesna dejavnost: hitro hodanje, ples, plavanje ali vaje za moč pomagajo znižati mišično napetost, izboljšajo spanje in uravnavajo krvni tlak ter raven sladkorja v krvi


• Tehnike dihanja in sproščanja: počasno globoko dihanje, progresivna mišična sprostitev ali vodena meditacija zmanjšajo aktivacijo živčnega sistema


• Rutine spanja: hoditi spat in vstajati ob isti uri, omejiti zaslone pred spanjem ter ustvariti temno in tiho okolje pomaga pri obnovitvenem počitku


• Organizacija časa: razdeliti velike naloge na manjše korake, določiti prioritete in se naučiti reči ne, ko je potrebno, zmanjšuje mentalno preobremenitev


• Kakovosten družbeni stik: pogovor z zaupanja vrednimi osebami zmanjšuje občutek izolacije in izboljšuje sposobnost soočanja s težavami

Pasivne strategije spoprijemanja, kot so dolge ure pred televizijo, nenehno brskanje po družbenih omrežjih ali igranje iger, da "pozabiš na vse", dajejo začasen občutek olajšanja, vendar vzroka stresa ne odpravijo in ga lahko na dolgi rok celo okrepijo.

Pogost primer v motivacijskih predavanjih o dobrem počutju: ko poslušalce prosim, naj si zapomnijo situacijo, v kateri so se počutili res sproščeno in prisotno, večina omenja sprehode na prostem, trenutke povezanosti z drugimi ali ustvarjalne dejavnosti, redko pa maraton serij. Ta spontani odgovor že pove, katere izkušnje resnično hranijo našo notranjo ravnovesje.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč ali strokovno podporo

Če si sam/a poskušal/a izboljšati svoje navade in kljub temu še vedno trpiš zaradi glavobolov, nespečnosti ali težav s koncentracijo, je pomembno posvetovati se z zdravstvenim strokovnjakom. Cilji so:

• izključiti druge medicinske vzroke tvojih simptomov


• oceniti tvoj krvni tlak, raven glukoze in druge dejavnike tveganja


• načrtovati prilagojen program sprememb življenjskega sloga

Koristno je tudi obiskati psihologa ali terapevta. Terapija pomaga:

• prepoznati resnične vire tvojega stresa


• naučiti se novih načinov spoprijemanja s težkimi situacijami


• delati na prepričanjih in navadah, ki te držijo v stanju stalnega alarma

Poišči nujno pomoč takoj, če se pojavijo:

• bolečina v prsih, ki se širi v čeljust, hrbet, ramena ali roke


• pomanjkanje zraka


• močna omotica, hladno potenje ali slabost

Ti simptomi lahko kažejo na srčno težavo in jih ne gre pripisovati stresu brez ustrezne ocene.

In nazadnje, če kdaj začutiš, da bi si lahko naredil/a škodo ali ne vidiš izhoda, se nemudoma obrni na nujne službe v svoji državi ali na krizne linije za pomoč. Iskanje pomoči je oblika skrbi zase, ne znak šibkosti.

Vključevanje majhnih dnevnih sprememb, pozornost na signale telesa in iskanje podpore, ko jo potrebuješ, ne le zmanjšuje glavobole, izboljšuje spanje in vrača jasnost misli. Je tudi neposredna naložba v preprečevanje v prihodnosti tako resnih težav, kot sta hipertenzija in sladkorna bolezen. Tvoje dolgoročno zdravje se začne pri tem, kako upravljaš svoj vsakdan že danes.