Če si prišel oziroma prišla do sem, se morda smatraš za nepotrpežljivo osebo ali pa živiš z nekom, ki zelo težko čaka.


Nepotrpežljivost lahko povzroči težave s spanjem, težave s koncentracijo in prepire s partnerjem, družino ali sodelavci. Lahko te tudi vodi v to, da začneš veliko nalog hkrati in ne dokončaš nobene. Nato se pojavita frustracija in neprijeten občutek, da nisi naredil oziroma naredila dovolj.


Ker si verjetno ne želiš neskončnega uvoda, pojdimo naravnost k bistvu. 🙂



Kako se nepotrpežljivost kaže v vsakdanjem življenju


Nepotrpežljivost se ne izraža samo na en način. Nekateri ljudje govorijo hitreje, prekinjajo druge ali se razdražijo ob vsaki zamudi. Drugi so videti mirni, vendar živijo z nenehnim notranjim pritiskom.



  1. Potreba po nadzoru nad vsem. Želiš, da se okoliščine, urniki in celo odzivi drugih ujemajo s tvojimi načrti. Težava je v tem, da je nemogoče nadzorovati vse, kar se dogaja. Poskus nadzora lahko povzroči tesnobo, napetost in nelagodje.

  2. Nizka toleranca do frustracije. Rezultate moraš videti čim prej. Če nekaj traja dlje od pričakovanega, lahko pomisliš, da gre narobe ali da izgubljaš čas. Ta nujnost ti jemlje notranji mir in otežuje vrednotenje majhnih korakov naprej.

  3. Vnaprejšnja tesnoba. Tvoj um prehiteva dogodke in ustvarja možne težave. Razmišljaš o pogovorih, ki se še niso zgodili, predstavljaš si zamude ali se bojiš negativnih izidov. Veliko teh situacij se morda nikoli ne bo zgodilo, vendar se tvoje telo odziva, kot da so resnične.

  4. Težave pri upravljanju časa. Kadar se zdi, da je vse nujno, je težko postaviti prednostne naloge. Lahko se preobremeniš z obveznostmi, nenehno menjaš naloge ali zamudiš priložnosti, ker ukrepaš, ne da bi se ustavil oziroma ustavila in presodila.


Ta občutek, da imaš v zelo kratkem času preveč stvari za opraviti, povečuje stres. Če se ti to pogosto dogaja, ti lahko pomaga tudi branje članka 10 metod proti stresu v sodobnem življenju.



Kaj se skriva v ozadju nepotrpežljive osebe


Za nepotrpežljivostjo je običajno nekaj več kot le slab značaj. V ozadju so lahko strah pred izgubo časa, potreba po gotovosti, perfekcionizem, utrujenost ali težave pri sprejemanju tistega, česar ne moreš nadzorovati.


Vplivajo tudi sodobne navade. Navadili smo se na hitre odgovore, takojšnje dostave in nenehne dražljaje. Zato se lahko vrsta, neodgovorjeno sporočilo ali stran, ki se dolgo nalaga, zdijo veliko bolj nadležni, kot v resnici so.


Opazuj, kaj se zgodi tik preden postaneš nepotrpežljiv oziroma nepotrpežljiva. Morda že več ur nisi počival oziroma počivala. Mogoče si sprejel oziroma sprejela več obveznosti, kot jih lahko izpolniš. Lahko pa čakanje sproži strah, da bo šlo nekaj narobe. Prepoznavanje izvora ti omogoča, da se odzoveš bolj zavestno.



Kdaj je lahko nepotrpežljivost koristna in kdaj postane težava


Nepotrpežljivost ni vedno negativna. V določenih situacijah te lahko spodbudi k ukrepanju, sprejetju odločitve ali hitremu reševanju nevšečnosti. Ta energija ti lahko pomaga tudi prepoznati, da se mora nekaj spremeniti.


Težava nastane, ko občutek nujnosti postane stalen in začne vplivati na različna področja tvojega življenja. Nič se ne zdi dovolj, rezultati nikoli ne pridejo tako hitro, kot si želiš, ljudje pa se ne odzivajo, kot pričakuješ. Takrat se pojavijo jeza, tesnoba in razočaranje.


Želja po takojšnjih rezultatih lahko povzroči, da prezgodaj opustiš dragocene procese. To se dogaja pri delu, učenju, zdravih navadah in tudi v odnosih. Ni vse pomembno takšno, da bi v prvih dneh pokazalo vidne znake.


V katerih situacijah se tvoja nepotrpežljivost pojavi najmočneje? Ali opaziš kakšen vzorec, ki se ponavlja?


Če tvoj um pogosto prehiteva k negativnim scenarijem, ti priporočam, da to branje dopolniš s člankom Kako premagati strah pred prihodnostjo: moč sedanjosti.



Kako obvladovati nepotrpežljivost in ponovno najti mir


Učenje obvladovanja nepotrpežljivosti je postopen proces. In da, paradoksalno, zahteva, da si potrpežljiv oziroma potrpežljiva do sebe. Ni ti treba spremeniti svoje osebnosti. Cilj je prepoznati občutek nujnosti, preden začne nadzorovati tvoje odločitve.



  1. Vadí čuječnost. Čuječnost ti lahko pomaga, da se vrneš v sedanjost in se oddaljiš od vnaprejšnjih misli. Začneš lahko s kratkimi zvočnimi posnetki, ki so na voljo na glasbenih ali video platformah. Ni ti treba izprazniti uma: dovolj je, da opazuješ, kaj čutiš, in se nežno vračaš k dihanju.

  2. Uporabi počasnejše dihanje. Ko opaziš napetost, udobno vdihni in poskusi, da je izdih nekoliko daljši. Na primer, pet sekund lahko vdihuješ in osem sekund izdihuješ, pet- ali šestkrat. Ne sili ritma; če se ti zavrti ali ti je neprijetno, dihaj normalno.

  3. Postavi realistične cilje. Svoje cilje razdeli na majhne in konkretne korake. Namesto da od sebe zahtevaš, da »danes dokončaš vse«, izberi izvedljivo dejanje: odgovori na tri sporočila, pospravi eno sobo ali dvajset minut delaj brez prekinitev. Vidni napredki zmanjšajo tesnobo zaradi končnega rezultata.

  4. Vadí aktivno potrpežljivost. Sprejeti, da nekaj zahteva čas, ne pomeni, da moraš ostati nedejaven oziroma nedejavna. Čakanje lahko izkoristiš za branje, sprehod, poslušanje glasbe, skrb za rastline ali učenje spretnosti. Igranje instrumenta, petje ali vadba javnega nastopanja so koristni primeri. Pomembno je, da čakanje ne postane središče tvoje pozornosti.

  5. Razvij rutino sproščanja. Pomagajo ti lahko joga, meditacija, miren sprehod ali nekaj minut umirjenega dihanja. Izberi preprosto prakso, ki jo lahko ohranjaš. Deset minut na dan je navadno bolj realističnih kot dolga vadba, ki jo boš po nekaj dneh opustil oziroma opustila.

  6. Prepoznaj svoje samodejne misli. Zapiši, kaj misliš, ko postaneš nepotrpežljiv oziroma nepotrpežljiva, katera situacija je sprožila to misel in katero čustvo se je pojavilo. Na primer: »Če ne odgovori zdaj, je nekaj narobe.« Nato poskusi z bolj uravnoteženo možnostjo: »Ne poznam razloga za zamudo in lahko počakam, preden naredim zaključke.«



Štiritedenski načrt za spoprijemanje z nepotrpežljivostjo


Ne obstaja formula, ki bi zagotavljala popolno spremembo v enem mesecu, vendar ti lahko štirje tedni pomagajo začeti drugačno navado.



  • Prvi teden: opazuj, kdaj se pojavi občutek nujnosti, in beleži svoje misli.

  • Drugi teden: vsak dan nekaj minut vadi dihanje ali čuječnost.

  • Tretji teden: razdeli svoje naloge in izberi realistične prednostne naloge.

  • Četrti teden: zavestno vadi čakanje v majhnih situacijah, ne da bi se zamotil oziroma zamotila ali se takoj odzval oziroma odzvala.


Ob koncu vsakega tedna se vprašaj, kaj je delovalo, kaj ti je bilo težko in kakšno prilagoditev potrebuješ. Napredka ne meri po popolni odsotnosti nepotrpežljivosti, temveč po svoji sposobnosti, da jo prepoznaš in izbereš, kako se boš odzval oziroma odzvala.



Kdaj je smiselno poiskati psihološko pomoč


Če po štirih ali petih tednih ne opaziš sprememb ali če tesnoba in razdražljivost vplivata na tvoj počitek, delo ali odnose, razmisli o posvetu s strokovnjakom za duševno zdravje.


Psiholog ti lahko pomaga razumeti, kaj ohranja ta občutek nujnosti, ter razviti orodja, prilagojena tvoji situaciji. Kognitivno-vedenjski pristopi med drugim pogosto obravnavajo samodejne misli, čustva in vedenja, ki težavo vzdržujejo.


S poglabljanjem lahko nadaljuješ ob članku 10 učinkovitih nasvetov za premagovanje tesnobe in nervoze.


Ni ti treba prenehati želeti napredovati. Naučiti se moraš le, kako to storiti, ne da bi živel oziroma živela v nenehni tekmi.