Številni od teh primerov vodijo do trajnih invalidnosti, kar poudarja pomen raziskav na tem področju.
Pred kratkim je študija, ki so jo izvedli raziskovalci iz Združenih držav, Združenega kraljestva, Kanade, Kitajske in drugih držav, razkrila presenetljivo ugotovitev: obstoj "skrite zavesti" pri bolnikih s poškodbami možganov.
Ta študija, objavljena v
The New England Journal of Medicine, odpira nove možnosti za oskrbo in rehabilitacijo teh bolnikov.
Ključni ugotovitve študije
Študija, ki jo je vodil Nicholas Schiff z Univerze Cornell, je vključila 353 odraslih s motnjami zavesti.
Preko funkcionalnih magnetnih resonanc in elektroencefalogramov so odkrili, da je približno eden od štirih pacientov, ki niso kazali opaznih odgovorov na ukaze, v resnici sposoben izvajati kognitivne naloge na prikrit način.
To pomeni, da ti pacienti, čeprav se zdi, da ne reagirajo, lahko razumejo navodila in ohranjajo pozornost.
Raziskovalka Yelena Bodien, glavna avtorica študije, pojasnjuje, da ta fenomen, imenovan "kognitivno-motorična disociacija", dokazuje, da je lahko kognitivna aktivnost prisotna, tudi ko motorični odgovori niso.
To odkritje postavlja pomembna etična in klinična vprašanja o tem, kako izkoristiti to nevidno kognitivno sposobnost za vzpostavitev komunikacijskih sistemov in izboljšanje okrevanja.
Implikacije za klinično oskrbo
Ugotovitve te študije imajo pomembne posledice za oskrbo bolnikov z možganskimi poškodbami.
Po besedah dr. Ricarda Allegrija je ena ključnih točk te raziskave, da bi lahko spremenila način, kako se načrtuje stimulacija in rehabilitacija teh bolnikov.
Namesto da bi se zanašali le na odzive na ukaze, bodo zdravstveni delavci morali upoštevati kognitivno aktivnost, ki morda ni opazna.
Družine bolnikov so poročale, da lahko spoznanje o obstoju te motorične kognitivne disociacije radikalno spremeni način, kako klinična ekipa komunicira s svojimi ljubljenimi.
Za napredek na tem področju je ključno validirati uporabljena orodja in razviti sistematične metode za ocenjevanje pacientov, ki ne odgovarjajo.
Študija sugerira, da bi lahko bila kognitivno-motorična disociacija prisotna pri do 25% pacientov, ali celo več, kar poudarja potrebo po temeljitejši oceni.
Ko raziskava napreduje, je ključno, da se medicinska skupnost prilagodi tem novim ugotovitvam za izboljšanje oskrbe in rehabilitacije tistih, ki trpijo za poškodbami možganov.
Na koncu, odkritje "skrite zavesti" pri pacientih s poškodbami možganov predstavlja pomemben napredek v nevrologiji in klinični oskrbi ter odpira vrata novim priložnostim za rehabilitacijo in podporo tem pacientom in njihovim družinam.